Čarno morje – 20 let

28.09.2013

V soboto 28. septembra je pri cerkvi v Ankaranu bilo živahno, saj je že dvajseto leto zapored potekal oratorijski dan Čarno morje. Vodilo srečanja v letu vere, ki je povezovalo otroke in animatorje, je bilo »Srečni sedaj in za vedno«. S to željo sv. Janeza Boska smo se spomnili na obisk svetnika vzgojitelja v mesecu maju.

Otroci so na dan Čarnega morja prepoznavali podobo don Boska, svetnika, ki ga imajo radi, spoznavali svoje talente, se urili v ljubezni do bližnjega in odkrivali Božjo prisotnost v svojem življenju. V delavnicah in igrah so na otokih skupaj z animatorji odkrivali, kje vse so lahko srečni; v domu, ki sprejema, župniji, ki evangelizira, šoli ki uvaja v življenje in dvorišču, ki omogoča življenje v veselju in prijateljstvu. Med nasmejanimi obrazi pa je ves čas odmevala pesem »Srečen sem, ker vem, da sreča širi se, če podarim jo nekomu in sem srečen tudi z njim!«
Da smo bili vsi skupaj, še posebej pa naši najmlajši srečni in veseli, je poskrbelo lepo število animatorjev ter njihovih starejših in mlajših pomočnikov iz župnij Ankaran, Škofije, Dekani, Predloka, Sočerga, Koper-Sv. Marko, Izola in Sečovlje ter pridne roke, ki so za nas pripravile na stotine palačink.
Ob zaključku smo se kot ena družina zbrali okrog oltarne mize, kjer se je nakopičeno veselje izlilo v zavzeto petje, hvaležnost pa v gorečo molitev. Sveto mašo je darovalo več duhovnikov, vodil pa jo je salezijanec Rafo Pinosa, začetnik in pobudnik Čarnega jezera pred dobrimi dvajsetimi leti in na otrokom zelo razumljiv način povedal, da srečni ne moremo biti sami in zares srečni ne moremo biti brez Jezusa. Z nami se je veselil tudi prvi ankaranski župnik in prvi krmar Čarnega morja v letu 1993, g. Ivo Miklavc.
Otroci so bili za ta dan, zato da jih je nekdo z igro učil ljubezni in odgovornosti, dela, hvaležnosti, gostoljubnosti in pozornosti neizmerno srečni, zato so na ves glas Bogu, in prijateljem iz vsega srca zakričali: Huraaaaaa! V spomin na dvajsetletnico bo ostal mozaik z znakom leta vere, ki so ga otroci sestavili na začetku srečanja.
Pred samim dnevom Čarnega morja se je zvrstilo veliko sestankov, načrtovanj, telefonskih klicev, zapisov po elektronski pošti. Iskrice ustvarjalnosti so se končno zlile v en, lepo zaokrožen plamen. Nismo pozabili na tistega, ki vsemu daje rast in se že v pripravah priporočali Svetemu Duhu za razsvetljenje. V četrtek in petek pred začetkom letošnje plovbe po Čarnem morju smo ob premišljevanju evangeljskih odlomkov molili Rožni venec Čarnega morja.
Življenje vsakogar izmed nas je prepleteno z veselimi, sproščenimi, zasanjanimi … trenutki. Nekateri se nam globoko vtisnejo v spomin in za mnoge si želimo, da bi se kdaj vrnili … Kolikokrat si že bil/a srečen/a? Zares srečen/a? Gre za tisto srečo, od katere ti je prekipevalo srce … Od kod je prihajala? Si kdaj pomislil/a, da se v tej sreči skriva ljubezen Jezusa, ki te brezpogojno ljubi?
Mi pa smo v letu vere povabljeni, da pogledamo v svojo osebno zgodovino in razberemo Gospodove mimohode, njegovo navzočnost na svoji poti in njegovo voljo, ki je v tem, »da bi naše veselje bilo popolno«. Če je letošnje Čarno morje vsaj malo pripomoglo k večjemu zaupanju drug drugemu in Njemu, ki usmerja vso našo zgodovino, je zagotovo doseglo svoj cilj.
 

Dragi bratje in sestre, Cerkev si je od trenutka...
02.06.2019
Vatikan
Pogum tvegati za Božjo obljubo Dragi bratje in...
05.05.2019
Vatikan
Napotki za vreden prejem zakramenta odpuščanja 1...
18.03.2019
Ankaran
DRUŽINA NA KRIŽEVEM POTU Z JEZUSOM Majda Strašek...
17.03.2019
Ankaran
Pastirsko pismo za postni čas 2019 [7. nedelja...
03.03.2019
Ljubljana
Molitev ob adventnem venčku ob koncu besedil...
16.12.2018
Ankaran
Ponedeljek, 26. 11. 2018 Evangelij (Lk 21,1-4)...
26.11.2018
Ankaran

Strani