Praznik Marije Pomočnice kristjanov

24.05.2012

V četrtek 24. maja 2012 je praznik Marije Pomočnice kristjanov. K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež Pij VII. se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov.

Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. Marijo Pomočnico je zelo častil, širil pobožnost do nje, delil blagoslov Marije Pomočnice in jo postavil za glavno zavetnico družbe sester Hčera Marije Pomočnice. Marija Pomočnica je tudi glavna zavetnica vseh redovnih družb in drugih skupin, ki spadajo v salezijansko družino.

Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. Posebni središči češčenja Marije Pomočnice sta narodno romarsko svetišče Brezje in središče salezijanskega dela na Slovenskem, Ljubljana-Rakovnik.

Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

Kmalu po prihodu salezijancev v Slovenijo (23. novembra 1901) je bil leta 1903 na Rakovniku blagoslovljen kip Marije Pomočnice, cerkev pa so gradili od leta 1904 do 1924, ko je bila na praznik Marijinega rojstva 8. septembra tudi posvečena.

Molitve k Mariji Pomočnici

Na igrišču za župniščem stoji kontejner, kjer...
12.02.2018
Ankaran
PASTIRSKO PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV ZA POSTNI ČAS...
11.02.2018
Ljubljana
POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA ZA 26. SVETOVNI DAN...
11.02.2018
Vatikan
Sobotno jutro, 3. februarja, nas je pričakalo z...
04.02.2018
Ankaran
Pridružili smo se slovenskemu svetopisemskemu...
31.01.2018
Ankaran
Veroučenci osmega razreda so se v četrtek, 2. in...
03.11.2017
Ankaran
Na praznik Vseh svetih zvečer smo se zbrali v...
01.11.2017
Ankaran

Strani