To nedeljo smo se spomnili naših staršev. Veroukarji so pripravili kratke zahvale, v katerih so se zahvalili za starše in njihovo ljubezen. V prošnjah so prosili, da bi jih starši še naprej vodili skozi mlada življenja. Gospa Vera nam je prebrala ganljivi odlomek iz knjige patra Božiča, ki opisuje srečanje z materjo ob žici, ki je ločevala italijansko in slovensko Gorico. ''Bil je to objem brez objema...,'' zapiše pater, ki se matere ni smel dotakniti. In tu se lahko za trenutek ustavimo in se spomnimo naših staršev, ki nam vedno dajejo, kar največ znajo in zmorejo v danem trenutku. Morda se nam v tem hitrem tempu življenja njihova dejanja zdijo samoumevna in od njih pričakujemo veliko, vendar kakršnakoli že so, so to dejanja ljubezni. Zato bodimo hvaležni zanje.
