... in tudi to šolsko leto verouka je mimo.

Datum

Kategorija

Slovenski romar Nevio Santin se je na praznik Marije Pomočnice z blagoslovom župnika odpravil na "camino" - romanje k sv. Jakobu v Compostello. Pot namerava opraviti s kolesom.

Vsak dan je poročal o opravljeni poti.

ponedeljek, 4. junij 2012

Hvala

Po jutranji maši nas Billyjevi s kombijem odpeljejo proti domu. Kar lepa sprememba po 11-dnevnem vrtenju pedal. Od kod neki se je vzela ta vsesplošna utrujenost, predvsem pa zaspanost? Prenočili bomo v Toulousu in v Dolo (Benetke) prišli predvidoma v torek ob 20.00.

Želim se zahvaliti vsem in vsakomur posebej za podporo in spodbudo. Vsem, ki ste naju spremljali z molitvijo in vsem, ki ste naju bodrili z lepimi mislimi. Hvaležen sem dežju, ki me je hladil; vetru, ki me je poživljal; soncu, ki me je napajalo z energijo. Hvaležen sem nebeški kraljici in njenemu varstvu.

Od srca se zahvaljujem Petru M. in Blažu R. za pripravo GPS, Marjanu C. za delo z računalnikom in moji mlajši sestri Nives.

To kolesarsko romanje poklanjam spominu na Slavka Hoteža, velikega človeka in velikega športnika.

nedelja, 3. junij 2012

Življenje je lepo

Za zaključek še 3000 višincev - pa kaj potem!

Še zadnji hrib - 1330 mnv. Nekateri romarji - kolesarji potiskajo kolo ob sebi - pa kaj potem!

Spust v Sarrio - odlično!

Zadnjih 30 km se vleče - grozno.

Romarjev je vedno več, njihov korak pa zelo različen: šepajoč, podrsavajoč, počasen, opletajoč...

ampak bližina Santiaga iz človeka potegne nesluteno moč.

Školjk je vedno več.

Na cilju sva.

(Zelo osebne misli.)

Kar me navdušuje, je radost, ki kipi od vsepovsod. Na vsaki ulici in trgu prekipeva od glasbe, veselja in radosti.

Naj bo slednje naš vsakodnevni spremljevalec, ker življenje je lepo.

Romarja na cilju: Nevjo in Billy

Villafranca - Trabadelo - Cebreiro - Sarria - Melide - Santiago de Campostela

13 ur - 189 km - 2972 višincev

sobota, 2. junij 2012

Dva romarja na kolesih sta hitrejša od dveh avtobusov

Velika uteha za romarje so urejena prenočišča (simbolična cena), ki si sledijo v določenih intervalih. Tako ni nepotrebnih skrbi, kje bomo spali in kje bomo jedli po 13 urah tlake. Mimo Leona in Astorge (bolj slutiva kot vidiva Gaudijevo arhitekturo, ki se frivolno spogleduje s srednjeveškimi katedralami) kar gre, potem pa hrib, zlovešč Monte Irago, ki je od začetkov cammina huda preizkušnja za romarje.

Na srečo je ponoči deževalo, se bistveno shladilo (24 stopinj), popoldne pa pomalem štrcalo - in vse to je pripomoglo, da sva uspela. Moja prva misel na vrhu je bila: "Pri 37 stopinjah ne bi prišel na vrh." Na vrhu pa je križ, pod katerega po tradiciji romarji odložijo en kamen, ki simbolizira breme, katerega se rešijo. V zadnjem času puščajo sliko, kovanec... Z veseljem vam povem, katerega bremena sem se rešil: 2500 km prevožene poti in moja ta zadnja mi je hvaležna!!!

No, in ravno tu ponovno srečava dva avtobusa romarjev, s katerima se preganjava od Saint Jean-Pied-de-Port. Zaključek: nič nista hitrejša od naju, si pa ogledajo Gaudijeve mojstrovine, srednjeveške in renesančne mojstrovine, pa tudi čas za kosilo si vzamejo.

In naprej v Ponferrado (Železni most). Smo v 11.st. in lokalni škof naroči izgradnjo mostu, katerega ograja je iz železa (odtod ime kraja). Ponovno dokaz, kaj je pomenila Jakobova pot. V naslednjem stoletju pa so templarji (menihi-vitezi) zgradili mogočen grad, ki je romarjem nudil zavetje in varnost.

Do Santiaga je še približno 170 km. Počutiva se dobro in komaj čakava, da prideva na cilj, saj je zaenkrat še dovolj fizične in psihične moči (pa saj sva vsa bremena pustila na Monte Irago). Jutri sledijo novice s trga sv. Jakoba.

Hvala in lahko noč.

Terradillos de Los Templarios - Leon - Astorga - Ponferrada - Villafranca del Bierzo

13 ur - 210km - 1741 višincev

petek, 1. junij 2012

Santo Domingo de la Calzada - menih, kasneje svetnik, je romarjem skušal pomagati na različne načine: tako, da je zgradil most čez reko Ojo (reko še vedno prečimo po njegovem mostu), zavetišče za romarje (danes luksuzen hotel – parador) in predvsem je iz kolovozov skušal narediti "utrjene" ceste, ki jih ne bi odnesel prvi dež. Odtod izraz "calzada" in v toponimih Jakobove poti je ogromno "calzad". Če pomislimo, da govorimo o 12. st., so calzade za srednji vek avtoceste.

Midva z Billyjem (e dai, pedala!) pa proti Burgosu in Leonu... Svet je valovit, prazen in obdelan. Več kot 100 km so naša družba žitna polja in nič drugega. Tu in tam kakšna vas, 30 km nič, nato ena vas, nato nič, nato... Žitna polja, do kamor ti nese pogled (kje so ljudje?), vse skupaj namakajo, celo velike njive krompirja. Namakalni sistemi še iz medvojnega obdobja, pa tudi moderno "potratno" namakanje. Čudno, pri nas pa se nič ne izplača. Med polji pa mejice topolov. Za Španijo so mejice kar redkost.

Redko posejane vasi imajo ogromne cerkve, bisere romanike (npr. Fromista) - sredi ničesar. Vaška arhitektura pa je seveda zelo skromna. Zaradi močnega vetra so hiše kar precej vkopane v zemljo, ker skorajda ni dreves, da bi jih zavarovala pred vetrom, oz. so obdane z obzidjem. Ampak cerkve...

Danes sva zaključila nekoliko bolj zgodaj, ob 18.30. Kakšno razkošje! Se bova pa naspala in do Santiaga je le še približno 300 km. Desno koleno me juga, ma...

Hvala vsem, ki nama držita pesti, Nevjo in Billy.

Santo Domingo de la Calzada - Boadilla del Camino - Terradillos de Los Templarios

11 ur - 198 km - 1303 višincev

četrtek,  31.maj 2012

Koliko držav, jezikov, kultur in arhitektur sem že prevozil v šestih dneh? Morda si bom še najbolj zapomnil vonj po pokošeni travi, ki naju je včeraj spremljal 150 km.

Dan sva z Billyjem začela z vzponom v Euskal Herria (Baskija), na prelaz Roncesvalles (1000 mnv), kjer je na španski strani prvo Jakobovo romarsko zavetišče in znameniti napis - Santiago - 790 km. Pireneji so bujni, gozdnati. Naših kočevskih medvedov tukaj ni več.

Zato pa krasijo področje mogočne baskovske hiše z zelenimi ali rdečimi škurami, sicer nacionalnima barvama Baskov. Ponosni Baski še vedno nosijo "baskovske" čepice in so ponosni na svoj jezik in tradicijo.

Drviva proti Pamploni, vendar sva en mesec prezgodnja, da bi na dan Sv. Fermina videla množičen tek Baskov pred biki po mestnih ulicah. Vse lepo in prav, saj vemo, da so biki modrejši. A kaj, ko se tek konča v mestni areni in krajšo potegnejo biki, toreador pa dobi za trofejo njihov rep in mošnjo(?).

Torej smo končno v nižinskem, valovitem in vedno bolj gričevnatem svetu. Na razdalji 170 km se izmenjujejo vinogradi (Rioha) in žitna polja. Pogled uzre velike romanske romarske cerkve in samostane, ki pričajo o večstoletni obljudenosti Jakobove poti. V ljubkem baskovskem mestu Puente la Reina se zapeljeva čez most, ki je dal mestu ime. Da bi olajšala romarjem pot preko reke, je kraljica v 12. stoletju dala zgraditi most. Tu se združita francoska in španska pot v eno samo.

Ampak prava poslastica šele pride. Mestece Santo Domingo dela Calzada se ponaša - ne boste verjeli - s petelinom in kuro v cerkvi, na posebnem podestu nad vhodom. Pa pravijo, da smo mi malo čez les. Seveda sega zgodba v čas srednjeveškega romanja in domačini se držijo tradicije. Petelina in kuro pa le zamenjajo vsak mesec.

Navzlic vročini (37 stopinj) in 3400 višincev (neverjetno, kaj človek zmore), je bil danes en lep dan.

Prisrčen pozdrav, Nevjo in Billy.

S. Jean-Pied-de-Port - Roncesvalles - Pamplona - Puente la Reina - Estella - Logrono - Santo Domingo de la Calzada

14 ur, 237 km, 3400 višincev

sreda, 30.maj 2012

Lurd: V množici romarjev, v duhu in mislih pri QUE SOY ERA IMMACULADA COUNCEPCIOU sem se priklonil Mariji.

Pri jutranji maši (8.00) sem predal Mariji ne samo moje, ampak tudi vaše prošnje in zahvale. V trenutkih kontemplacije sem v Marijino varstvo predal ne samo prijatelje, ampak tudi tiste, ki niso ravno moji/naši sovražniki, bolj moji/naši nerazumevajoči sopotniki in drugačni.

Prosil sem za Marijino varstvo, božji blagoslov in varno in srečno pot domov.

In sva z Billyjem nadaljevala pot. Višincev kolikor hočeš, bolečin v spodnjih okončinah kolikor hočeš, ampak... imava Marijino pomoč.

Naš današnji cilj je Saint Jean-Pied-de-Port. Vreme je krasno (24 - 26 stopinj), vročina tudi, utrujenost tudi...

S. Jean Pied-de-Port običajno vrvi od romarjev in turistov. Danes je podoba nekoliko bolj umirjena. Prenočišče sva dobila nekoliko izven mesta, že proti Pirenejem, kjer se nam je pridružila Billyjeva družina. Zvečer je pa lepo, se nekoliko sprostimo... Vsepovsod naju spremlja Jakobova školjka, najina sopotnica in spremljevalka naslednjih 1000 km.

Lahko noč voščita romarja.

Lourdes - Saint Jean-Pied-de-Port

8 ur - 138 km - 1490 višincev

torek, 29. maj 2012

Odhod kot običajno, smer Auterive – Lezat sur Leze - Cazeres. V daljavi Pireneji, ki so z vsako prevoženo uro bližji, jasnejši. V ozadju vrhovi, ki dosegajo 3300 m. Misel na Bernardko Soubirous in na njena srečanja z nebeško kraljico. Mimo brzijo (kolikor je na kolesu možno) vasi in posamične mogočne (ponovno mi deluje tako domače) kmetije, v vidno polje mi vstopa lurdski grad in vem, da sem na prvem cilju.

Noge se umirijo, srčni utrip prav tako in prepustim se ... nebeškemu.

Dejstva, da je danes bilo 30 -32 stopinj, ne bi izpostavljal, veter je pihal v prsa in jaz sem tudi pihal. Majčkeno se že pozna, da sem na poti že 5. dan, in da nisem še nikjer (upoštevajoč končni cilj), ali pa tudi ne. Konec koncev sva danes naredila več višincev (2500 m) kot km (247).

Billyju so se danes pridružili soproga in prijatelji, ki bodo z avtom opravili romanje do Santiaga, oz. Fatime. V veselje mi je, da jih bom jutri lahko popeljal po Lurdu in jim povedal, preden bodo skozi Vrata življenja in Vrata svetlobe vstopili v baziliko, da je prekrasne mozaike na pročelju ustvaril naš jezuit in umetnik (Prešernov nagrajenec) pater Marko Rupnik.

Po ogledu bova z Billyjem pognala kolesa proti Saint-Jean-de-Port, zadnjemu francoskemu mestu pod Pireneji.

Au revoir et bonne nuit, Nevjo in Billy.

Mazamet - Auterive - Lezat sur Leze - Cazeres - Lourdes

15 ur - 247 km - 2500 višincev
 

ponedeljek, 28. maj 2012

Ni ne večerje ne postelje za 2 romarja!!!

Iz papeškega Avignona (14.st.) sva krenila že ob 6.30, upajoč da bova deležna večernega počitka dovolj zgodaj.

Od Avignona do Arlesa v glavnem valovit svet in vinogradi. Kratek ogled rimskega Arlesa in mimo Lunela do Sete na Sredozemsko morje. Tu so Francozi že v 17. st. začeli kopati Canal du Midi, ki je povprek povezoval sredozemsko in atlantsko obalo Francije. Danes kraj slovi po gojiščih ostrig.Je kar domače zavelo z morja... Da zadeva ne bi bila preveč pocukrano enostavna, sva zavila v notranjost - proti Črnim goram (Montagne noire). Col de Rodomuls (256m) in še en bistveno višji prelaz. Za nameček še dež. Zaradi njega sva že včeraj potratila preveč časa. Pa je prišel blagoslov. Bolj je bilo zagamano, večji je bil blagoslov. In sva premagala 10 km vzpon. Dol je šlo brez blagoslova. Utrujena in lačna sva prišla v Mazamet… in glej ga zlomka (ura je 22.30) - nikjer ni možnosti prenočitve. Pa nas je rešil prijazen Turek, ki nama je pokazal pot v 4 km oddaljen kraj, kjer je hotel sprejemal goste, predvsem pa sva se najedla njegovega kebaba.

V 16 urah sva prevozila 303 km (1550 višincev), zdaj pa končno v horizontalo.

Lahko noč, Nevjo in Billy.

Avignon - Arles - Lunel - Sete - Mazamet

nedelja, 27.maj 2012

Danes pa iz Briacona do Avignona. Imela sva pravi kolesarski krst, saj sva zaradi izrednega dežja (in sodre)" izgubila" 3 ure in da bo veselica popolna, sva bila nagrajena še z gumi defektom. Mimo Sisterona, opatije Ganagobie in po 15 urah, prevoženih 270 km, 1400 višincev sva ob 21.30 končno v Avignonu padla v posteljo. Sicer se počutiva dobro in ni nobenih težav.

Hvala za pozdrave in podporo. Romarja Nevjo in Billy.

sobota, 26. maj 2012

Danes sva krenila na pot iz Vercellija. Mimo Torina, Val di Susa in preko prelaza Mongenevre) sva prišla v Francijo in se spustila v mesto Briancon, kjer prenočujeva. V 13 urah sva prevozila 212 km in ..ja, sva že v Alpah, tako da 2500 m višincev ne čudi. Vreme nama je naklonjeno, le ob 17.00 je bil kratkotrajen dež.

Vse lepo pozdravljata 2 romarja: Nevjo in Billy.

petek, 25. maj 2012

Po 15. urah na kolesu sva prevozila 338 km , vzpona je bilo 358. Spimo v Vercelli. Vse O.K. Lep pozdrav.

četrtek, 24.maj 2012

Odhod iz Ankarana ob 7.00 uri.

Datum

Kategorija

Praznik binkošti je praznik prihoda Svetega duha nad apostole in Cerkev. Na prve binkošti je bila rojena iz Božjega Duha Cerkev. Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, to je petdeseti, namreč petdeseti dan. Binkoštna nedelja velja za sklep petdesetdnevnega praznovanja Kristusovega vstajenjskega slavja.

K poveličanemu življenju pri Očetu spada tudi podaritev Svetega Duha, s katerim nas poveličani Kristus že sedaj pripravlja deležne notranjega življenja troedinega Boga. Z vnebohodom je šel Kristus vidno v popolno zunanjo oddaljenost od svojih učencev. Dnevi prikazovanj so bili s tem končani.

Evangelist Luka poroča o veselju nad vnebohodom. "Peljal jih je ven, tja proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. Med tem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in se vzdignil v nebesa. Oni pa so padli pred njim na obraz. Nato so se pa v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. Bili so ves čas v templju in poveličevali Boga"(Lk 24, 50-53). S tem jasno pove, da so ob vnebohodu Jezusovi učenci imeli pred očmi vse kaj več kakor ločitev. Saj to v bistvu sploh ni bila ločitev, temveč pritegnitev Jezusa v večjo bližino. Zato je tudi razumljivo, da evangelist Matej, namesto vnebohoda navaja kar Jezusovo obljubo: "Vedite pa jaz, sem z vami vse dni do dovršitve sveta" (Mt 28, 20). To pomeni novo skrivnostno trajno Kristusovo navzočnost, ki se je začela z vnebohodom.

Veliko veselje prič Kristusovega vnebohoda je vhod v radost, ki sedaj nič več ne preneha in ki nastane povsod tam, kjer kdo res postane kristjan. Kristusova fizična navzočnost je prenehala, nastala pa je bogatejša navzočnost na duhovni zakramentalni ravni. Ta navzočnost pa se bistveno uresničuje po Svetem Duhu, ki je Duh poveličanega Kristusa, povišanega na Božjo desnico. Delovanje Svetega Duha se je posebno pokazalo na binkoštni praznik, ko so bili učenci napolnjeni s Svetim Duhom in začeli pogumno pričevati Jezusu Kristusu in njegovem odrešenjskem delu. Tako so v moči Svetega duha zamesili kvas Božje besede v testo človeške zgodovine.

Apostol Peter je zbrani množici oznanil križanega in vstalega Kristusa kot odrešenika sveta. "Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo tri tisoč ljudi" (Apd 2, 41). Veliko začudenje je pri ljudeh vzbudil poseben dar (karizma) govorjenja in razumevanja tujih jezikov (glosolalija). Apostoli so govorili "v tujih jezikih, kakor jim je dal Duh izgovarjati"(Apd 2, 4), in v tej veliki množici ljudi jih je "vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku"(Apd 2, 6). Ljudje so jim s srcem prisluhnili ker so čutili, da so nagovorjeni v globini svoje osebnosti. Ta čudež razumevanja jezikov in edinosti ima poseben pomen.

Na prve binkošti je bila rojena iz Božjega Duha Cerkev: "Ko je Sin končal delo, ki mu ga je Oče zaupal, da ga izvrši na zemlji, je bil na binkoštni dan poslan Sveti Duh, da bi neprestano posvečeval Cerkev in bi tako verujoči po Kristusu imeli v enem Duhu dostop k Očetu... Po njem Oče oživlja vse ljudi, ki so po grehu umrli, dokler ne bo njihovih umrljivih teles v Kristusu obudil od mrtvih".

Vsa prenova Cerkve je delo Svetega Duha, zato se Cerkev v vseh časih toliko prenavlja, kolikor e da voditi Svetemu Duhu. Seveda pa ima prenova Cerkve za cilj prenovo vseh njenih članov. V čim popolnejši meri naj bi postali zares kristjani, to se pravi v sebi naj bi imeli Kristusovo misel in Kristusovega duha in iz tega tudi živeli. Kristjan ima Kristusovega duha, če v njem biva Sveti Duh, ki je Kristusov Duh. Kristusovo miselnost, Kristusov čut ima kristjan, ker mu je podarjen Sveti Duh. S tem je kristjan skrivnostno v globoki resničnosti že včlenjen v življenje troedinega Boga, živi božje, duhovno življenje.

Samo v moči Svetega Duha moremo spolnjevati največjo krščansko zapoved, zapoved ljubezni. Saj ljubezen ni v prvi vrsti zunanje pravilo življenja, temveč je notranja moč, ki nagiba k delovanju, "ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan" (Rim 5,5).

Sveto petdesetdnevje nam hoče živo vtisniti v zavest, da smo odrešeni s Kristusovo velikonočno skrivnostjo, s Kristusovim prehodom skozi temo smrtnega trpljenja v neminljivo luč poveličanega življenja pri Očetu. K temu prehodu k Očetu, ki ga je izvršil Kristus kot naša Glava, pa bistveno spada tudi podaritev Svetega Duha, s katerim nas posvečuje poveličani Kristus.

Datum

Kategorija

Koprska škofija je v soboto 26. maja 2012 dobila novega pastirja. Papež Benedikt XVI. je za škofa ordinarija imenoval dosedanjega pomožnega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka. Pastirsko palico koprske škofije bo prevzel med bogoslužjem v stolnici v Kopru v soboto 23. junija ob 10.00 uri. Novoimenovani škof nas ob razglasitvi takole nagovarja:

Imenovanje, ki nam ga je prebral gospod apostolski nuncij, mi v spomin najprej kliče besede, ki jih apostol Pavel piše svojemu učencu Timoteju: "Zaradi tega te opominjam, da poživiš Božjo milost, ki je v tebi po polaganju mojih rok. Zakaj Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti" (1 Tim 1,6-7). V spomin mi seveda kliče tudi že nekaj časa izbrano geslo: "Pogum, vse ljudstvo v deželi! Na delo! Zakaj jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami" (Ag 2,4).

Svetemu očetu Benediktu XVI. se zahvaljujem za očetovsko zaupanje, ki mi ga s svojim imenovanjem izkazuje, in mu zagotavljam možato zvestobo v življenju in sinovsko predanost v službi. Kakor je nebeški Oče po dvanajstih letih brezskrbnega otroštva poslal svojega Sina v tempelj med odrasle može, da bi jih poslušal in povpraševal (prim. Lk 2,41-50), tako danes sveti oče po dvanajstih letih brezskrbnega otroštva v škofovski službi pošilja naslednika našega škofa Metoda v hišo nebeškega Očeta med odrasle može, da bi jih poslušal in povpraševal.

Gospodu apostolskemu nunciju se zahvaljujem za ustrezno in potrpežljivo izpeljavo postopka ter za današnji obisk naše škofije in prijazno predstavitev papeške listine. Kakor beremo v Apostolski delih, da je v Antiohiji med učenci zavladalo veliko veselje, ko so prebrali pismo apostolov iz Jeruzalema (prim. Apd 15,31), tako se mi danes veselimo apostolskega pisma iz Rima.

Našemu škofu Metodu se zahvaljujem za njegovo skoraj tridesetletno vodenje koprske škofije, za njegov zgled zvestega pastirja, za brezštevilne milosti, prejete po njegovih rokah. In kakor je prerok Elizej prosil svojega prednika Elija, da bi dobil dvojni delež njegovega duha (prim. 2 Kr 2,9), tako danes naslednik našega škofa Metoda prosi svojega prednika, da bi od njega dobil vsaj polovico njegovega duha.

Vsemu Božjemu ljudstvu se zahvaljujem za vztrajne molitve v času postopka imenovanja in želim, da bi tudi prošnje tistih, ki ste imeli v mislih koga drugega, bile čim prej uslišane. Svoje novo poslanstvo sprejemam z mislijo, ki jo je svojim učencem naš Gospod povedal ob vodnjaku očaka Jakoba v Sihemu v Samariji: "Pošiljam vas, da boste želi to, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili in vi stopate v njih delo" (Jn 4,38). Polja so bela za žetev in žetev je velika, zato prosim Gospodarja žetve, naj pošlje svojega delavca na svojo žetev.

Današnji razglas poteka na god svetega Filipa Nerija, apostola mesta Rima in zavetnika vseh humoristov, ker je znan zlasti po tem, da se je na vso moč držal naročila apostola Pavla, ki pravi: "Veselite se vedno v Gospodu, ponovno vam pravim, veselite se!" (Flp 4,4). Naj tudi današnji svetnik sliši tukajšnji razglas in prošnjo imenovanega, da bi tudi od njega dobil vsaj polovico njegovega duha. Kajti humor je, tako pravijo, najboljše zdravilo proti tegobam sodobnega sveta.

Življenjepis koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka

Msgr. dr. Jurij Bizjak je bil rojen 22. februarja 1947 na Colu kot najstarejši sin v družini s štirimi otroki. Pet razredov osnovne šole je končal na Colu, zadnje tri pa v Ajdovščini. Gimnazijo (1961-1965) je obiskoval v semenišču v Vipavi, bogoslovje (1965-1971) pa na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1972. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1971 v Logu pri Vipavi.

Po duhovniškem posvečenju je bil sprva nekaj mesecev kaplan v Sežani, od leta 1972 do 1975 v Ilirski Bistrici, nato pa leto dni župnijski upravitelj na Planini in na Ustjah. Med letom 1976 in 1983 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu in na Papeški univerzi Urbaniana. Študij je zaključil z doktorsko disertacijo o svetopisemski Knjigi pregovorov z naslovom: "Sporni pregovori".

Od leta 1983 do 1997 je bil duhovni voditelj (spiritual) v malem semenišču v  Vipavi, od leta 1991 do 1997 pa hkrati duhovni pomočnik v župniji Šturje. Med leti 1983-2000 je bil predavatelj svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani, od leta 1997-2000 pa tudi duhovni voditelj bogoslovcev v Ljubljani. Deset let je bil član skupine strokovnjakov, ki je prevedla in pripravila Slovenski standardni prevod Svetega pisma. Samostojno je prevedel nekaj starozaveznih knjig.

V akademskem letu 1990-1991 se je strokovno izpopolnjeval (predvsem iz biblične arheologije in zgodovine) v Jeruzalemu v Izraelu. Objavil je precej člankov in imel vrsto predavanj na različnih tečajih. Leta 1989 je pri založbi Ognjišče izšel njegov prevod Jobove knjige s kratkimi uvodi in opombami.

Papež Janez Pavel II. ga je 13. maja 2000 imenoval za koprskega pomožnega škofa, naslovnega škofa v Gergiju. Jurij Bizjak je prvi pomožni škof v zgodovini obnovljene koprske škofije. V škofa je bil 5. julija 2000 posvečen v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Za škofovsko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja: "Pogum, vse ljudstvo v deželi" (Ag 2,4). Papež Benedikt XVI. je 26. maja 2012 škofa Bizjaka imenoval za 58. rezidencialnega koprskega škofa ordinarija.

Datum

Kategorija

V četrtek 24. maja 2012 je praznik Marije Pomočnice kristjanov. K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež Pij VII. se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov.

Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. Marijo Pomočnico je zelo častil, širil pobožnost do nje, delil blagoslov Marije Pomočnice in jo postavil za glavno zavetnico družbe sester Hčera Marije Pomočnice. Marija Pomočnica je tudi glavna zavetnica vseh redovnih družb in drugih skupin, ki spadajo v salezijansko družino.

Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. Posebni središči češčenja Marije Pomočnice sta narodno romarsko svetišče Brezje in središče salezijanskega dela na Slovenskem, Ljubljana-Rakovnik.

Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

Kmalu po prihodu salezijancev v Slovenijo (23. novembra 1901) je bil leta 1903 na Rakovniku blagoslovljen kip Marije Pomočnice, cerkev pa so gradili od leta 1904 do 1924, ko je bila na praznik Marijinega rojstva 8. septembra tudi posvečena.

Molitve k Mariji Pomočnici

Datum

Kategorija

Na 6. velikonočno nedeljo 13. maja 2012 so se najpogumnejši bolni in
ostareli kljub burji zbrali na letnem srečanju. Pred sveto mašo je bila
priložnost za sv. spoved, med mašo pa so lahko prejeli zakrament bolniškega
maziljenja. Sodelavke Karitas so jim nato pripravile prijetno srečanje ob
mizi, ko je bila priložnosti za srečanja in pogovor.

Datum

Kategorija

»Iz velikonočnega tridnevja kot vira luči napolnjuje novi čas vstajenja celotno cerkveno leto s svojim sijajem,« uči Katekizem katoliške Cerkve (KKC 1168).

Zato Cerkev v zanosu vstajenjske vere poje: »Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha« (velikonočna vigilija). Temo izdajstva in krvavi pot velikega četrtka kot simbol vsega notranjega trpljenja, križ in poteptano pravičnost velikega petka, grobno tišino in hlad groba velike sobote vedno razsvetljujejo žarki velikonočnega jutra.

Vstali Gospod je središče naše vere, glavni razlog našega upanja in temelj smisla življenja, ki se bo razcvetelo in dopolnilo z našim vstajenjem od mrtvih. On nam že v sedanjem življenju prinaša duhovno polnost, veselje in čar. Velikonočno veselje in zavest odrešenja po Kristusu naj v vsej polnosti odmeva v teh dneh in vse leto v naših srcih, v našem osebnem, družinskem in družbenem življenju. Naj se stalno razliva tudi navzven po neutrudnem prizadevanju za večjo pravičnost v ljubezni. Pri tem naj bo vstali Kristus naša moč, tolažba in vir resničnega krščanskega optimizma.

Slovenski škofje želimo vam, dragi duhovniki, redovniki, redovnice, misijonarji in misijonarke, pastoralni sodelavci in sodelavke pri oznanjevanju, v bogoslužju in karitativnih dejavnostih, vsem rojakom po svetu, posebej pa vsem bolnim in ostarelim in vsem ljudem dobre volje, naj vas velikonočni prazniki napolnijo in obogatijo z obnovljeno vero, globoko radostjo, obiljem milosti in Božjega blagoslova.

slovenski škofje

Datum

Kategorija